LUX PICTURA
RAZISKOVALNI PROJEKTI
V FOTOGRAFIJI
ZGODOVINA FOTOGRAFIJE
Izum fotografije ni izum enega človeka, je nenehen trud mnogih, ki so skozi raziskovalno delo utirali pot k razumevanju, kako svetlobo zajeti in jo tudi ohraniti. Ključnega pomena za fotografijo v današnjem pomenu nosi izum Josepha Nicéphora Niépca, ki je kot prvemu uspelo zajeti občutljivo, a obstojno in trajno podobo. Kasneje je njegovo delo prevzel Jean Louis Daguerre in leta 1839 razvil prvi uporabni fotografski postopek, ki se je imenoval po njem - daguerotipija. Francoska vlada je patent odkupila in izum fotografije podarilu svetu z eno izjemo - Angleži procesa niso smeli uporabljati brez plačila visokih odkupnin za uporabo patenta.
V tem času je v Veliki Britaniji William H. Fox Talbot iznašel lasten fotografski postopek kalotipijo/talbotipijo, ki se je močno razlikovala od daguerotipije. Daguerotipija je bila narejena na posrebreni bakreni ploščici in je imela izjemno ločljivost ter ostrino, vendar je bila neponovljiva in se je praviloma ni dalo kopirati. Kalotipija je bila povsem drugačna, zelo mehkega videza in narejena na papir, ki so ga povoskali ter tako dobili negativ, ki ga je bilo možno reproducirati in ustvariti nešteto identičnih kopij.
V tem času je v Veliki Britaniji William H. Fox Talbot iznašel lasten fotografski postopek kalotipijo/talbotipijo, ki se je močno razlikovala od daguerotipije. Daguerotipija je bila narejena na posrebreni bakreni ploščici in je imela izjemno ločljivost ter ostrino, vendar je bila neponovljiva in se je praviloma ni dalo kopirati. Kalotipija je bila povsem drugačna, zelo mehkega videza in narejena na papir, ki so ga povoskali ter tako dobili negativ, ki ga je bilo možno reproducirati in ustvariti nešteto identičnih kopij.
1826Nicéphore Niépce zajame prvo obstojno fotografijo
Prvo trajno fotografijo »Pogled z okna posestva La Gras pri Saint-Loup-de-Varennes«, je leta 1827 ustvaril Joseph Nicéphore Niépce. Posneta je na kositrno ploščo, prevlečeno z bitumensko smolo, ki jo je v cameri obscuri osvetljeval 8 ur.1839Izum daguerotipije je predstavljen v Parizu.
Louis Jacques Mandé Daguerre po smrti Niepca nadaljuje in nadgradi njegovo delo ter izumi daguerotipijo, ki slovi po svoji neverjetni ločljivosti, ostrini in kontrastu.1839W.H. Fox Talbot predstavi fotogenične risbe.
Talbot ustvarja kontaktne odtise predmetov na papirju, ki ga je premazal z natrijevim kloridom in srebrovim nitratom.1841W. H. Fox Talbot izumi kalotipijo
W. H. Fox Talbot nadgradi svoj postopek fotogeničnih risb in ustvari kalotipni proces, ki se poslužuje papirnega negativa, ki je kontaktno odtisnjen v papirni pozitiv. S tem odpre oknu principu negativ-pozitiv.1842Sir John Herschel izumi cianotipijo
Izum enostavnega postopka cianotipije postane široko uporaben v svetu hitrih kopij dokumentov, a nosi svojo uporabno vrednost tudi v umetniškem izrazu nekaterih.1851Izum mokrokolodijskega postopka na steklo
Izum mokrokolodijskega postopka predstavlja korenit korak v razvoju fotografije, saj F. S. Archer uspe združiti prednosti daguerotipije s svojo ostrino in kalotipije z možnostjo hitrega reproduciranja negativa na papir.
SLOVENSKI FOTOGRAFI V 19. STOLETJU
S projektom “Slovenski fotografi 1839-1880” poskušamo ustvariti celoviti pregled zgodovine razvoja slovenske fotografije od njenih začetkov do leta 1880, ki je z izumom suhoželatinaste plošče postal prelomnica v razvoju fotografije tako pri nas kot po svetu. Ob neprestanem raziskovanju zgodnjih fotografskih procesov smo ugotovili, da je slovenski prostor slabo raziskan in razen nekaj posameznikov, ki so objavljali svoja dognanja v strokovnih publikacijah, ni večjega raziskovalnega poudarka na izoblikovanju celostne podobe, kako se je slovenska fotografija razvijala, kdo so bili najpomembnejši pričevalci in poganjalci razvoja in kaj so vrhunski primeri slovenske fotografije, s katero se lahko primerjamo z večjimi evropskimi narodi.
Nastajajoče delo temelji na arhivskem raziskovalnem delu, povezovanju z muzeji in kuratorji ter sodelovanju s strokovnjaki na področju zgodovine slovenske fotografije. Cilj projekta je izdaja strokovne fotomonografije, ki bi osvetlila prve slovenske fotografe in njihovo delo v obliki celovitega kataloga, namenjenega tako obči kot strokovni javnosti. V sklopu projekta načrtujemo tudi celovito razstavo zgodnje slovenske fotografije, ki bo zajemala obsežen opus nekaterih zasebnih zbirateljev in izbor iz repozitorijev slovenskih muzejev.
Nastajajoče delo temelji na arhivskem raziskovalnem delu, povezovanju z muzeji in kuratorji ter sodelovanju s strokovnjaki na področju zgodovine slovenske fotografije. Cilj projekta je izdaja strokovne fotomonografije, ki bi osvetlila prve slovenske fotografe in njihovo delo v obliki celovitega kataloga, namenjenega tako obči kot strokovni javnosti. V sklopu projekta načrtujemo tudi celovito razstavo zgodnje slovenske fotografije, ki bo zajemala obsežen opus nekaterih zasebnih zbirateljev in izbor iz repozitorijev slovenskih muzejev.
